TELOVO - praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi
nazaj na prvo stran
Nazaj na prispevek: Rojstvo Janeza Krstnika
Pojdi na prispevek: Binkošti
Podaj svoje mnenje
V naših krajih so praznik poznali že zelo zgodaj. Oglejska Cerkev ga je sprejela že leta 1254. Praznovanje se je hitro širilo in postalo priljubljena ljudska slovesnost. Po drugem vatikanskem koncilu se imenuje praznik Sveto Rešnje telo in Rešnja kri. Zdaj dvojni naslov poudarja, da je evharistija ena sama pod dvema podobama.

V zvezi s praznovanjem Svetega Rešnjega telesa so nastale mnoge liturgične in ljudske pobožnosti:
  • izpostavljanje Najsvetejšega,

  • blagoslov z Najsvetejšim,

  • štirideseturna molitev in

  • telovska procesija kot izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji.


Evharistija

Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije z besedami:

…"Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas... …Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin."

Obhajati sveto evharistijo pomeni spominjati se na nalogo služenja, na krščansko ljubezen. Poleg tega, da je sveta evharistija zakrament Jezusove navzočnosti med nami, je obenem dejanje bratske in sestrske ljubezni. Vsaka evharistična daritev naj bi iz množice ustvarjala skupnost, zato pri maši ni in ne more biti tujcev, nevoščljivcev ali celo sovražnikov: evharistija ustvarja sestre in brate v Jezusovem duhu.

Vsaka cerkev ima posebno mesto, ki se mu reče tabernakelj, kjer duhovnik hrani posvečene hostije. Posvečene hostije hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za čaščenje. Duhovnik monštranco izpostavlja v čaščenje za posebne priložnosti.

Telovska procesija

Iz preproste oblike sprevoda so se po mnogih deželah, kakor tudi pri nas, razvile bogatejše oblike. Procesija se je in se še danes vije po mestih in vaseh. Najsvetejšega so hoteli častiti, hoteli so ga nesti med ljudi, na vas, v naravo, da bi ga počastili kot Stvarnika, kot Boga in ob tem so tudi prosili za lepo vreme, za dobro letino, za mir med ljudmi, za vse kar je pravzaprav dobro, za to, da bi res krščansko živeli in to je bil namen te procesije.

Telovska procesija vsebuje prošnje in zahvalo, predvsem pa slavljenje evharistije. Na Slovenskem je razširjeno verovanje, da je zelenje, mimo katerega je šla telovska procesija, blagoslovljeno in vsebuje obrambno moč proti nesrečam. Praznik je tudi danes še kako pomemben in aktualen.

Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi ( Telovo ) naj utrdi v vseh nas zavest, da je Gospod v evharistiji resnično z nami, da želi živeti med nami prav zato, da nas blagoslavlja, ozdravlja bolezni in notranje rane duše in duha.

Ob tem prazniku se torej spomnimo oziroma imejmo v zavesti, da je Gospod vedno z nami in nas blagoslavlja. Izročajmo mu svoje odnose v družinah in tudi druge, izročajmo mu bolnike, ki ležijo doma ali v bolnišnicah ter domovih za starejše. Izročajmo mu lepe odnose, da jih požlahtni, in one težke, da vstopi vanje in jih ozdravi. In verujmo, da se bo vsega tega "dotaknil"…….

pripravila: Lidija Golob