Domača stran Župnije Vurberk

Anton Martin Slomšek

Prvi slovenski blaženi, duhovnik, škof, pesnik, pisatelj, vzgojitelj in domoljub

Veličina naroda se ne meri po številu prebivalcev, ampak po duhu ljudi, še zlasti posameznikov, ki hodijo pred njim. In Slovenci smo lahko ponosni na enega izmed njih, Antona Martina Slomška, ki ga mirno lahko postavimo med velikane našega časa.

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 Marku in Mariji Slomšku, na Slomu na Ponikvi. Še isti dan sta ga botra odnesla v župnijsko cerkev sv. Martina na Ponikvo k svetemu krstu, kjer so ga krstili za Antona. Oče bi ga zaradi pridnosti želel imeti doma na veliki kmetiji, a mati ga je videla kot duhovnika. Tudi kaplan Prašnikar, ki je bil tedaj na Ponikvi se je strinjal z mamo in pripomogel, da se je oče strinjal. Tonček je tako odšel v šole: iz Prašnikarjeve nedeljske šole v Celje, nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, nato v daljni Senj in končno v Celovec. Novo mašo je daroval septembra 1824 v Olimju. Kaplanska mesta so bila Bizeljskem in nato v Novi cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel nazaj v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, do 1838. Nato ga je pot vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let izredno goreč dušni pastir. 1844 postane kanonik na škofiji v Št. Andražu, a le za 2 leti, nato se vrne v Celje, za župnika in opata. Že po štirih mesecih je bil posvečen v škofa in sicer v stolnici v Salzburgu 5. junija 1846. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru in bil tam tudi pokopan. Mnogi so v njem videli svetniško osebnost in kmalu po smrti so začeli z mislijo na beatifikacijo

Anton Martin Slomšek je bil zavzet duhovnik, predan evangeliju in ves v službi ljudem. Veliko je delal za otroke in mladino, želel je povedati resnico, da bi vzgajala, bodrila in pomaga človeku rasti v trdno krščansko osebnost. Vsem znana knjiga Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ter številna tiskana dela in pesmi, pridige, nešteti članki v Drobtinicah, drugih časopisih in Mohorjevi družbi, z vsemi temi deli je želel širiti dobre in poceni knjige med naš narod. Moto vsega njegovega dela je povzet v stavku, ki ga je sam napisal:"Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne in narodne omike."

Kot največje delo škofovskega obdobja prištevamo prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Tako je združil Slovence na Štajerskem v eno škofijo, s tem se je zarisala meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor pa je postalo škofijsko središče in doživelo razcvet v kulturnem, duhovnem in narodnostnem smislu.

Anton Martin Slomšek je odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeti iz duhovnih in narodnih korenin. Toda nikdar ni poniževal drugih kultur in jezikov. Zato ostaja velik in posnemanja vreden.

In Slovenci se ponosno spominjamo 19. septembra 1999, ko je papež Janez Pavel II v Mariboru slovesno razglasil božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

Razmišljanje

Ali lahko še danes, 200 let od rojstva Slomška, najdemo v njem vrednote, ki so primerne za današnjega človeka? Da, in to vedno bolj! Saj kdo bolj, kot današnji človek, ne potrebuje opore za življenje v tem "na zunaj ponorelem" svetu? Saj, kdo bolj, kot današnji človek, ne potrebuje vere za potovanje skozi življenje? Saj, kdo bolj, kot današnji človek, ne potrebuje domače, pisane in govorjene besede?

Res, Slomšek nam ves čas in vedno bolj dokazuje,
da je vredno živeti,
da je vredno se boriti,
da je vredno se učiti.
da je vredno razumeti,
da je vredno verovati…

pripravila: Suzana Klampfer